Lamentations 5

5. Poglavje

1Spomni se, o Gospod, kaj nas je zadelo, ozri se in poglej sramoto našo! 2Dediščina naša je pripadla tujcem, hiše naše inozemcem. 3Sirote smo, brez očeta, matere naše so kakor vdove. 4Vode svoje pijemo za denar, drva svoja dobivamo za plačilo. 5Preganjalci naši nam stopajo na vrat; utrujeni smo, ne dovolijo nam pokoja. 6Egipčanu molimo roko, tudi Asircu, da se nasitimo kruha. 7Očetje naši so grešili, in ni jih več; nam pa je nositi njih krivice. 8Hlapci nam gospodujejo; nikogar ni, ki bi nas oprostil iz njih roke. 9Z nevarnostjo življenja svojega prinašamo kruh svoj spričo meča puščave. 10Koža naša je začrnela kakor peč zavoljo vroče lakote. 11Žene na Sionu so oskrunjali, device po mestih Judovih. 12Poglavarje obešajo njih roke, starčkov obličje se ne časti. 13Mladeniči nosijo mlinske kamene in dečki padajo pod lesom. 14Starci so nehali shajati se med vrati, mladeniči na petje svoje. 15Minilo je srca našega veselje, v žalost se je preobrnil naš ples. 16Venec naše glave je padel. Gorje nam! ker smo grešili. 17Zato omedleva srce naše, zavoljo tega so nam otemnele oči: 18zavoljo gore Sionske, ki je opustošena; lisice prosto hodijo po njej. 19Ti, Gospod, ostaneš vekomaj, prestol tvoj od roda do roda. 20Zakaj nas vekomaj pozabljaš, hočeš li nas zapustiti za dolge čase? 21Pelji nas nazaj k sebi, o Gospod, da se povrnemo; ponovi dni naše kakor v prejšnjih časih! 22Ali bi nas popolnoma zavrgel, razsrdil se zoper nas tako silno?
Copyright information for SloChraska